Koraki k optimizaciji gospodarjenja s ponori ogljika v slovenskih gozdovih

V letu 2022 je ekipa projekta Gozdovi za prihodnost dosegla pomembne korake, ki bodo pripomogli k optimizaciji gospodarjenja s ponori ogljika v slovenskih gozdovih. Aktivnosti so se nanašale na področje oblikovanja modelov in scenarijev razvoja gozdov, pripravo gozdnogospodarskih smernic in priporočil političnim odločevalcem, komunikacijo in ozaveščanje lastnikov gozdov ter diseminacijo ciljev in rezultatov projekta.

Razvoj modelov in scenarijev razvoja gozdov

Modeli in scenariji razvoja gozdov so ključni za razumevanje vpliva različnih ukrepov na stanje in količino ponorov ogljika v gozdovih. Oddelek za gozdarstvo Biotehniške fakultete je v marcu 2022 zaključil pripravo modelov in scenarijev za 3 gozdnorastiščne tipe jelovo-bukovo-smrekovih gozdov v Sloveniji. Modeli in scenariji pojasnjujejo vpliv različnih načinov ukrepanja na stanje ponorov ogljika. Na podlagi ugotovitev modeliranja je ekipa oddelka pripravila tudi priporočila za optimizacijo obstoječih pristopov gospodarjenja.

Priprava gozdnogospodarskih smernic in priporočil politiki

Na podlagi modelov, scenarijev, priporočil ter obstoječih znanstvenih dognanj so bile pripravljene gozdnogospodarske smernice, ki opredeljujejo ukrepe za optimizacijo funkcije blaženja in prilagajanja na vplive podnebnih sprememb v slovenskih gozdovih. Smernice so bile vključene v osnutke Gozdnogospodarskih načrtov gozdnogospodarskih območij, ki bodo služili kot osnova za pripravo načrtov gozdnogospodarskih enot. Na ta način bodo ukrepi za blaženje in prilagajanje tudi uradno vključeni v dokumentih, ki opredeljujejo gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji.

Da bi zagotovili vse predpogoje za uvajanje ukrepov blaženja in prilagajanja v prakso, smo na podlagi analize obstoječega stanja (zakonodajne osnove, mehanizmi financiranja, primeri dobrih praks doma in v tujini) in ankete v kateri je sodelovalo 34 vodilnih strokovnjakov s področja gozdarstva in upravljanja s prostorom, oblikovali zbirko priporočil politiki, ki opredeljuje ključne zakonodajne, organizacijske in finančne prilagoditve obstoječega sistema gospodarjenja z gozdovi. Nabor priporočil politiki je bil zbran v dokumentu, ki je bil predstavljen na delavnici za odločevalce na Mašunu. Na delavnici so sodelovali predstavniki naslednjih inštitucij:

  • Zavod za gozdove Slovenije,
  • Oddelek za gozdarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani,
  • Gozdarski inštitut Slovenije,
  • Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
  • Ministrstvo za okolje in prostor,
  • Slovenski državni gozdovi d.o.o.,
  • Metropolitana d.o.o.,
  • Zavod RS za varstvo narave,
  • Kočevski les d.o.o.,
  • Ugar d.o.o.

Sodelujoči so lahko ponovno pregledali nabor obstoječih priporočil ter podali svoje predloge in komentarje. Priporočila bodo zbrana in vključena v končni verziji dokumenta, ki bo javno objavljen. Kabinetnemu delu delavnice je sledil terenski del, na katerem so si lahko deležniki v naravi ogledali posledice vpliva podnebnih sprememb in primere ukrepov, ki pozitivno prispevajo k blaženju in prilagajanju nanje.

Sodelovanje z lastniki in upravljalci večjih gozdnih posesti

V procesu komunikacije in ozaveščanja lastnikov in upravljalcev večjih gozdnih posesti je projektna skupina nadaljevala redne sestanke na katerih so lastnike informirali o tematiki in ciljih projekta, obenem pa so lastniki lahko tudi podali svoje predloge za optimizacijo obstoječega večnamenskega sistema gospodarjenja z gozdovi. Predstavili so problematike, s katerimi se soočajo v procesu gospodarjenja z gozdovi, primere dobrih praks ter nove poslovne priložnosti, za katere verjamejo, da bodo prispevale k doseganju ciljev blaženja in prilagajanja na vplive podnebnih sprememb, razvoju krožnega gospodarstva, ohranjanju biodiverzitete in zmanjševanju emisij toplogrednih plinov v sektorju gozdarstva in rabe tal.

Povečevanje ozaveščenosti in širjenje znanj

Projekta skupina je v preteklem obdobju izvedla tudi različne aktivnosti, ki so znatno prispevala k ozaveščenosti različnih javnosti o pomembnosti aktivnega ukrepanja za doseganje ciljev blaženja in prilagajanja na vplive podnebnih sprememb. Med pomembnejšimi aktivnostmi je potrebno omeniti sodelovanje na delavnici Gozd, voda in mlinček, ki jo je 25. maja organiziral Zavod za gozdove Slovenije v sklopu Tedna gozdov 2022. Na prireditvi je projektna skupina 829 otrokom iz različnih vrtcev in osnovnih šol predstavila koncept podnebnih sprememb in vlogo gozdov v procesu blaženju in prilagajanju na vplive podnebnih sprememb. Otroci so lahko spoznali vzroke za nastanek in delovanje učinka tople grede ter opazovali kako se drevo preko različne rasti lesnih branik odziva na razmere v okolju. Dobili so tudi seme jelke, ki ga bodo lahko posejali in spremljali, kako raste. Poleg sodelovanja na različnih dogodkih je projektna skupina v sodelovanju s projekti LIFE Systemic in BIO4ECO pripravila tudi medijsko kampanjo, ki je preko družbenih omrežij Instagram in Facebook širši javnosti skušala predstaviti pomen aktivnega ukrepanja za doseganje ciljev blaženja in prilagajanja na vplive podnebnih sprememb. Vsebina kampanje je trajno objavljena na obeh spletnih platformah.

Cilji v prihajajočem obdobju

V prihajajočem obdobju bo v sklopu projekta pripravljeno digitalno orodje, ki bo na podlagi rezultatov modeliranja in scenarijev, gozdnogospodarskim načrtovalcem omogočalo lažje odločanje v procesu načrtovanja ukrepov za blaženje in prilagajanje na vplive podnebnih sprememb v slovenskih gozdovih. Orodje bo skupaj s smernicami za gozdnogospodarsko načrtovanje, priporočili politiki in ostalimi dosedanjimi rezultati predstavljeno gozdnogospodarskim načrtovalcem Zavoda za gozdove Slovenije na delavnicah, ki bodo organizirane na vseh 14 območnih enotah Zavoda. Na ta način bodo načrtovalci prejeli nova znanja o pomembnosti aktivnega ukrepanja za doseganje ciljev blaženja in prilagajanja na vplive podnebnih sprememb in konkretna navodila, kako rezultate projekta uporabljati pri svojem delu.

Za namene mednarodnega povezovanja in širitve informacij bo 10. junija v Trenti organizirana tudi delavnica, ki jo bo projektna skupina pripravila v sodelovanju z Avstrijsko gozdarsko zvezo (Österreichischer Forstverein) v okviru dogodka Avstrijski gozdarski dnevi 2022 (Österreichische Forsttagung 2022). Na delavnici bodo predstavljeni štirje mednarodni projekti, ki se nanašajo na razvoj ukrepov in politik s področja blaženja in prilagajanja na vplive podnebnih sprememb (projekti Gozdovi za prihodnosti – EUKI, Rock the Alps, GreenRisk4Alps in DINALPCONNECT) v katerih sodeluje Zavod za gozdove Slovenije.

Pripravil: Matevž Konjar, ZGS

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s