ZAČETEK PROJEKTA IDES – Izboljšanje kakovosti voda porečja Donave

Uvajanje celostnega upravljanja s poplavnimi ravnicami in prepoznavanje njihovih ekosistemskih storitev

Deset držav Podonavja (Nemčija, Avstrija, Romunija, Madžarska, Slovenija, Slovaška, Bolgarija, Srbija, Hrvaška in Moldavija), sodeluje v projektu, financiranem s prispevkom Evropske unije (Interreg Danube Transnational Programme). Projekt IDES bo na mednarodni ravni razvil in implementiral celosten pristop na osnovi ekosistemskih storitev za izboljšanje kakovosti voda in tako doprinesel k “win-win” situacijam za multifunkcionalne poplavne ravnice. IDES orodja bodo nacionalnim akterjem na področju kakovosti voda omogočila identifikacijo najbolj trajnostnih ukrepov v sodelovanju z drugimi sektorji. Inovativna IDES orodja bodo, tako za pilotna območja kot tudi na mednarodni ravni, zagotovila oceno ekosistemskih storitev poplavnih ravnic, ki bodo podpirala trajnostne odločitve pri upravljanju s poplavnimi ravnicami. 

Projekt IDES se je uradno začel z julijem 2020, prvih 6 mesecev pa je bil usmerjen v začetne priprave, uvodne sestanke in strategije, ki bodo omogočale vsem projektnim partnerjem kvalitetno pripravo in izpeljavo zastavljenih ciljev. Projekt se zaključi z 31. decembrom 2022. Pri projektu sodeluje 11 projektnih partnerjev in 14 pridruženih partnerjev. Kot slovenski partner na projektu s strani Zavoda za gozdove Slovenije, sodelujeta Centralna enota ter Območna enota Murska Sobota. Drugi slovenski projektni parter pa je Inštitut za vode Republike Slovenije – IzVRS.

Pilotno območje – osrednji del reke Mure

Slovensko pilotno območje projekta IDES zajema reko Muro, natančneje njen osrednji del, kjer se bomo osredotočali na ekosistemske storitve, poplavne gozdove ter na različne deležnike, ki so vključeni v to območje. Pilotno območje smo oblikovali na podlagi vodozbirnega območja osrednjega dela reke Mure. Zajema površino v velikosti približno 122 km2, znotraj se nahaja 65 naselij in živi približno 28000 prebivalcev. 68 km2 zajemajo kmetijske površine, 34 km2 gozd ter 11 km2 naselja in podobna infrastruktura. 37% celotnega območja je klasificiranega kot ekološko pomembno območje, velik del (približno 1/3) ravno tako pripada Naturi 2000. Celotno območje je biodiverzitetno izjemno pomembno – tako iz lokalnega kot mednarodnega vidika.

Pri projektu IDES se bodo osredotočali na vlogo, pomen ter vpliv ekosistemskih storitev, ki jih to območje ima. Kar polovica svetovnega prebivalstva živi manj kot 3 km do naslednjega celinskega vodnega telesa. Iz tega lahko sklepamo, da večji del ekosistemskih storitev, ki se uporablja, verjetno zagotavljajo celinske vode. Zato je ohranjanje celovitosti celinskih voda nujni predpogoj ne le za ohranitev visoke biotske raznovrstnosti celinskih voda, temveč tudi za visoko razpoložljivost ekosistemskih storitev na rečnih koridorjih. Poplavne ravnice lahko zadržijo hranila na dva načina: na eni strani naravne zelene površine ob rekah preprečujejo vstop gnojil ali pesticidov v vodo. Po drugi strani pa se hranila, ki so bila že izpuščena v reko, med poplavami lahko ponovno zadržijo: suspendirana snov v rečni vodi, na katero so vezana hranila, se odloži na poplavnih ravnicah in na rastlinah, kjer služi kot gnojilo. To je eden od razlogov, zakaj so na poplavnih ravnicah pogosto zelo rodovitna tla.

Reka Mura skupaj z njenimi rokavi, mrtvicami in poplavnimi gozdovi tvori celovito biodiverzitetno bogato območje. Foto: Simon Lendvai.

Človekove koristi od zdravih ekosistemov

Osnovna ideja ekosistemskih storitev je povezovanje potreb ljudi z naravo, ki medsebojno vplivajo drug na drugega. Človekove dejavnosti imajo neposreden ali posreden vpliv na naravo. Nasprotno pa lahko naravni dogodki vplivajo na družbo in nedotaknjeni ekosistemi služijo človekovemu počutju.  Tako imenovane ekosistemske storitve (ES) prinašajo neposredne ali posredne koristi ljudem. Cilj pristopa preko ekosistemskih storitev je ponazoriti gospodarske, zdravstvene ali celo psihološke koristi in vrednote ekosistemov za družbo ter tako ozavestiti potrebo po zdravih ekosistemih in spodbuditi trajnostno upravljanje. Z uporabo pristopa ekosistemskih storitev je mogoče prepoznati koristi in sinergije med različnimi sektorskimi pristopi. Ekosistemske storitve lahko povezujejo različne deležnike iz različnih sektorjev. Poleg tega so dobro orodje za celostno predstavitev vpliva ukrepov upravljanja na ekosistem in njegove koristi.

Tri vrste ekosistemskih storitev

Ekosistemske storitve delimo na tri različne tipe: uravnalne in vzdrževalne, oskrbovalne ter kulturne storitve. Oskrbovalne storitve zagotavljajo ljudem naravne produkte, kot so hrana, pitna voda, krma in surovine npr. les. Regulacija vodotokov, uravnavanje klime ter omilitev sušnih razmer ter zadrževanje hranil so uravnalne in vzdrževalne storitve. Storitve, ki imajo simbolično, kulturno, estetsko ali intelektualno vrednost, se štejejo za kulturne storitve, npr. rekreacija v naravi in v / na vodi ali izobraževalne dejavnosti.

Ohranjena kulturna dediščina skupaj s prvinsko krajinsko podobo ob Muri pridobiva na pomenu in ima velik pomen s segmentu kulturnih ekosistemskih storitev. Foto: Simon Lendvai.

Aktivnosti z deležniki

Izkazalo se je, da imajo različne aktivnosti z deležniki izjemno pomembno vlogo pri razumevanju lokalnega okolja ter različnih dejavnikov, ki vplivajo na stanje v naravi in spremembe, ki se dogajajo (oz. se bodo lahko dogodile). Zaradi tega bodo tudi izpeljane različne delavnice, kjer bomo poskušali razumeti posamezne ekosistemske storitve ter njihovo vlogo in pomen pri vsakodnevnem življenju deležnikov (tako lokalnih kot nacionalnih) ter na kvaliteto vode.  Deležniki bodo tako v nadaljnjih aktivnostih osredotočali na razvoj trajnostnega koncepta upravljanja s poplavnimi ravnicami.

Na podlagi rezultatov delavnic pri nas in pri projektnih partnerjih se bo nato oblikovalo orodja IDES, ki bodo nacionalnim akterjem na področju kakovosti voda omogočila identifikacijo najbolj trajnostnih ukrepov v sodelovanju z drugimi sektorji. Inovativna IDES orodja bodo, tako za pilotna območja kot tudi na mednarodni ravni, zagotovila oceno ekosistemskih storitev poplavnih ravnic, ki bodo podpirala trajnostne odločitve pri upravljanju s poplavnimi ravnicami. 

O nadaljnjih projektnih aktivnostih vas bomo obveščali tako preko ZGS blogov, kot tudi socialnih omrežij – Facebook in Twitter.

Pripravil: Miha Varga, vodja projekta IDES, ZGS

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s