Predstavitev knjige Čar gozda

V založbi Turističnega in kulturnega društva Naše gore list in Zavoda za gozdove Slovenije je v zbirki Slovenija dežela legend izšla knjiga avtorice Dušice Kunaver z naslovom: Čar gozda v slovenski ljudski dediščini. Natisnjena je v 300 izvodih in razdeljena na 10 poglavij.

Izdaja knjige se je odvila v sredo, 10. 5. 2020 na Trški gori pri Novem mestu, pod 400 in več let starimi lipami, kjer je v organizaciji Zavoda za gozdove Slovenije, Društva vinogradnikov Trška gora in Centrom Biotehnike in Turizma, Grm Novo mesto, spregovorila avtorica knjige Dušica Kunaver. Udeleženci so brali iz knjige in družno zapeli ter nazdravili lepotam gozda.

Naslovna fotografija Jožeta Prah, ki predstavlja lipe s Trške gore pri Novem mestu.

“Naš človek je vedno bil povezan z gozdom s tisto prabitno močjo, ki je v naši deželi omogočala življenje. Drevo je spremljalo našega človeka od lesene zibelke do lesene krste. Hišo je v večini naših pokrajin zgradil iz lesa, naredil je leseno mizo, lesen stol in leseno skrinjo. Jedel je z leseno žlico iz lesene sklede. Oral je z drevesno rogovilo, ki jo je imenoval drevo tudi še dolgo potem, ko rezilo pluga ni bilo več leseno.”

Nagovor Dušice Kunaver. Foto: Andreja Gregorič.

Gozdovi so neločljivo povezani z družbo in njeno dediščino, odnos do gozda pa je odraz kulture družbe. V Sloveniji smo zavezani vrednotam trajnostnega, sonaravnega in mnogonamenskega gospodarjenja z gozdovi, ki so jih zasnovali predniki, jih prenašali iz roda v rod, sodobna gozdarska stroka pa jih razvija naprej. V gospodarjenje z gozdom je vključeno tudi varovanje naravne in kulturne dediščine v gozdovih. Gozd je ključni element trajnostnega razvoja. Simbioza z Gozdom, Naravo in viri ter človekom, daje pridih vseživljenjskega snovanja učenja in medgeneracijskega druženja. Gozdovi, v katerih potekajo procesi podobni naravnim procesom in kjer zgradba in oblika sestojev nista bistveno spremenjeni bodo tisti, ki se bodo v prihodnje znali prilagoditi najrazličnejšim spremembam. Se sliši enostavno?

Lipa. Najljubše drevo pisateljice Dušice Kunaver. Foto: Kristina Sever.

Ko se današnja znanost skloni do znanja preprostega ljudstva, a se obenem zaveda, da ima svoje korenine ravno v stoletnih izkušnjah tega istega ljudskega znanja – je to lepo in dragoceno priznanje, ki velja za vse stroke. Tiho medsebojno spoštovanje med znanostjo in ljudskim znanjem odmeva z enako žlahtnostjo, kot če ljudska pesem zazveni s koncertnega odra.”

Več: video prispevek televizije Vaš kanal

Besedilo: Jože Prah, Zavod za gozdove Slovenije

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s