Majski okoljski dnevi – Sporočilo Zavoda rs za varstvo narave

V maju smo obeležili številne okoljske dni: 20. maj – Svetovni dan čebel, 21. maj – Evropski dan Nature 2000, 22. maj – Mednarodni dan biotske raznovrstnosti in 24. maj – Evropski dan parkov. Hkrati v letu 2020 praznujemo tudi 100 letnico Spomenice, ki jo je izdal odsek Muzejskega društva in ga namenil oblasti v izvajanje. Na Zavodu RS za varstvo narave, naravi in še posebej njenim najvrednejšim delom profesionalno posvečamo svoje delo, naravovarstvo pa ni le naš poklic, ampak tudi način življenja.

V času sistemskega naravovarstva smo v Sloveniji uspeli ohraniti in zavarovati številna naravovarstveno najvrednejša območja. In čeprav je v preteklih letih zaradi vse večjih pritiskov na naravo – gradnje, turizma, kmetijstva, onesnaževanja,… stanje narave tudi v Sloveniji postajalo vse slabše in je bila krivulja upada biotske raznovrstnosti obrnjena navzdol, smo najvrednejše dele predvsem zaradi prizadevanj naravovarstva in njegovih sistemskih mehanizmov, uspeli ohraniti, ponekod celo renaturirati. S stališča naravovarstva so pomembne tudi zelene površine v mestih.

Ko se je letos marca zgodila pandemija, se je izkazalo, da ima zadnjo besedo prav narava. Z vsemi svojimi naravnimi procesi, od katerih je človek odvisen. Verjamemo, da je k zajezitvi širjenja virusa covid-19 v Sloveniji pomagala tudi ohranjena narava. Pri nas izhodi iz hiš in stanovanj niso bili prepovedali, odhodi v naravo so bili celo priporočljivi. Narava je velikodušno ponudila eno od njenih številnih ekosistemskih uslug – blagodejno je vplivala na fizično pa tudi psihično zdravje ljudi. Oboje smo še kako potrebovali.

Na zavodu ugotavljamo, da so številni ljudje v tem času odkrili naravo. V naravi »ki zdravi« pa so se znašli tudi ljudje, ki so prej živeli v povsem urbaniziranem svetu. Do narave prej niso imeli nikakršnega odnosa, tudi bontona, ki ga moramo poznati za obisk v naravi, marsikdaj ne.

Tako je strokovnjake na terenu presenetil marsikak hladen tuš. Vsi zaposleni na Zavodu RS za varstvo narave, smo v času epidemije delali. Nekateri od doma, drugi na terenu. Dobivali smo klice in tudi sami srečevali  ljudi – nekateri od njih so nam sporočali slabe novice –  o smeteh v naravi, o prevelikem obisku nekaterih krajev o kršitvah prepovedi vožnje v naravnem okolju. Bolj smo se razveselili novic o prosto živečih živalih na območjih, kjer jih prej ni bilo, o gnezdih, kjer jih prej ni bilo, o priljubljenih živalskih vrstah kot so delfini, ki so jih tamkajšnji prebivalci množično videvali.

Vsi zgoraj našteti okoljski dnevi so med seboj povezani in prepleteni. Njihov skupni imenovalec pa je biotska raznovrstnost. Letošnja tema mednarodnega dne biotske raznovrstnosti (22 maj) je »Rešitve najdemo v naravi«. Iz mednarodne organizacije pod okriljem združenih narodov nas pozivajo:

»Kot globalna skupnost smo pozvani k ponovni preučitvi svojega odnosa do narave. Eno je gotovo: kljub našemu tehnološkemu napredku in s tem našo prednostjo, smo popolnoma odvisni od zdravih in »živih« ekosistemov za svoje zdravje, vodo, hrano, zdravila, oblačila, gorivo, zavetje in energijo, če jih naštejemo le nekaj. Slogan »Rešitve najdemo v naravi « naslavlja upanje, solidarnost in pomembnost sodelovanja na vseh ravneh tako, da izgradimo svojo prihodnost v sozvočju z naravo.

2020 je leto razmišljanja, priložnosti in rešitev. Od vseh nas se pričakuje da se po koncu pandemije vrnemo boljši in izkoristimo ta čas za povečanje odpornost narodov in skupnosti. 2020 je leto, ko lahko bolj kot kdajkoli prej svet pokaže močno voljo za globalno sodelovanje pri spopadanju z upadom biotske raznovrstnosti in krivuljo upadanja biotske raznovrstnosti obrne navzgor v dobrobit človeštva in vsega življenja na Zemlji.«

Skladno s sloganom in napisano poslanico, delujemo tudi na Zavodu RS za varstvo narave. Zato dodajamo tudi naše mnenje, ki ga je sprejel Strokovni svet Zavoda RS za varstvo narave:

V letu 2020 slavimo stoletnico Spomenice, ki predstavlja prvi slovenski program varstva narave. Pripravil jo je odsek Muzejskega društva, torej nevladna organizacija in ga namenil oblasti v izvajanje. V stotih letih se je na področju sistemskega ohranjanja narave veliko spremenilo, največji premik pa je pomenila urejena zakonska podlaga in profesionalizacija. Ne gre spregledati civilne družbe, organizirane v nevladnih organizacijah, ki predstavljajo pomembno družbeno gibalo in sestavni del demokratične družbe.

Odločanje o razmerjih med civilno družbo in državo ni strokovna naloga ali pristojnost zavoda. Po mnenju Strokovnega sveta zavoda bi merila za določanje statusov morala upoštevati strokovnost nevladnih organizacij in delovanje v okviru vsebin Zakona o ohranjanju narave.

Zavod RS za varstvo narave, kot osrednja Slovenska naravovarstvena organizacija je, mora biti in ostati neodvisna strokovna institucija. Zavod z velikimi napori to nalogo opravlja strokovno, zavzeto in požrtvovalno. Naša ogledala so številna – najbolj zgoščeno pa je Poročilo o delu, ki je v celoti javno in dostopno na zavodski spletni strani. Slednje predstavi na tisoče naravovarstvenih presoj letno, na desetine mednarodnih projektov, aktivne udeležbe pri vseh razvojnih programih, načrtih in poročilih in dialog z deležniki in mediji, ki ga na celotnem območju Slovenije opravimo kot eden najmanjših javnih zavodov v državi. Ko argumentirano ugotovimo, da nas je bistveno premalo za vse naloge, nam le redki prisluhnejo ali nas podprejo… 

Zavod RS za varstvo narave sodeluje pri ohranjanju narave z vsemi subjekti družbe, torej tudi nevladnimi organizacijami in z nekaterimi imamo vzpostavljeno plodno sodelovanje.

Narava ne pozna nobenih meja in ni last naravovarstvenikov – ne poklicnih, ne ljubiteljskih. Ohranjanje narave je rezultat družbenega dogovora in tega mora celotna slovenska družba povzdigniti na višjo raven, ker nas narava vse kliče na pomoč.

V nadaljevanju na kratko dodajamo delovanje Zavoda RS za varstvo narave na različnih območjih Slovenije v času epidemije. Vse aktivnosti pomenijo varovanje narave ter ohranjanje biotske raznovrstnosti v Sloveniji, s katero se tako zelo radi pohvalimo. Dodajamo primere, ki se na prvi pogled ne zdijo nič posebnega. Prav z njimi želimo pokazati, kako majhne spremembe v naravi lahko predstavljajo pomembno ohranjanje rastlinskih in živalskih vrst. Z izpostavitvijo nekaterih rastlinskih in živalskih vrst pa želimo poudariti prepletenost in soodvisnost življenjskega okolja z njihovimi naravnimi prebivalci.

MESTNI PARKI IN GOZDOVI

Zelena območja v mestih, kot so parki in mestni gozdovi, pred uničenjem in pozidavo pogosto obvaruje njihovo zavarovanje ali poseben naravovarstveni status. S tem se naravovarstvo marsikdaj srečuje z neprimernimi oznakami kot ovira razvoju, preprečevanje napredka, nerazumevanje potreb prebivalstva. Pa vendar so naravna območja in zelena območja parkov nujna za normalno življenje ljudi in celotne skupnosti. Prav to se je še posebej pokazalo v času ukrepov za omejitev širjenja okužbe s koronavirusom covid-19. Obiskovanje parkov in drugih mestnih zelenih območij je za marsikoga postala edina možnost umika iz zaprtega prostora in edini način zdravega preživljanja časa. Rednim obiskovalcem parkov so se pridružili tudi številni, ki se sicer raje odpravljajo v športne in nakupovalne centre.

V Mariboru na primer, so bile poti Mestnega in ostalih parkov polne ljudi, prav tako Stražunski in Betnavski gozd. Torej je v mestih naravo potrebno ne le ohranjati, ampak jo tudi ustrezno vzdrževati in upravljati. Mestna občina Maribor je že začela z aktivnostmi za pripravo načrta upravljanja z Mestnim parkom. Na tak način bomo lahko ohranili park, ki je mestu v ponos, ljudem pa v sprostitev in veselje.

ČIŠČENJE KRAŠKIH JAM IN VAROVANJE PODZEMLJA

Za območje Krasa je značilna izjemna pestrost rastlinskih in živalskih vrst – na površju in tudi pod zemljo. Po številu pravih podzemnih živali je Kras med najbogatejšimi območji na svetu. Med njimi je veliko endemitov, med katerimi sta najbolj znana močeril ali človeška ribica (Proteus anguinus) in drobnovratnik (Leptodirus hochenwarti), ki je bil v svetovnem merilu prvi najden jamski hrošč. Obe vrsti sta tudi kvalifikacijski vrsti omrežja Natura 2000.

Zaradi omejenosti njihovih življenjskih okolij in danosti nežive narave (tanka plast zemlje in porozna kamenina) ter posledično nizke samočistilne sposobnosti tal so ti organizmi zelo občutljivi na onesnaževanje. V okviru projekta Za Kras izvajamo čiščenje Divaške jame, v katero so v sredini prejšnjega stoletja vnesli več kot 100 m3 pepela parnih lokomotiv (»leš«), da bi izsušili blatne jamske poti. Ta poseg je imel zelo neprijetne posledice – črno obarvanost jame ter onesnaženje tal s pepelom, v katerem so številne strupene snovi. V projektu odstranjujemo debelejše sloje pepela, dodali pa bomo betonsko prevleko in z njo preprečili nadaljnje raznašanje ostankov pepela po jami. Čeprav bomo uporabili naravovarstvenikom tako neljubi beton, bomo na tak način v teh razmerah izboljšali stanje habitatov jamskih živali.

KALI NA KRASU

Matični Kras je območje brez vodotokov. Od nekdaj so bili pomembni viri vode na Krasu kali, ki so jih ljudje skrbno vzdrževali in jih uporabljali za napajanje živine, pa tudi kot vir vode za gospodinjstvo, za pranje. Po  ureditvi vodovodne oskrbe so kali izgubili svoj pomen za človeka in njihovo število se je kmalu drastično znižalo. Žal se z zmanjševanjem števila kalov znižuje tudi biotska raznovrstnost, torej število vrst, katerih preživetje je vezano nanje. Med njimi so  najbolj prizadete dvoživke kot je hribski urh (Bombina variegata) in veliki pupek (Triturus carnifex). Nanje pa so vezane tudi številne vrste netopirjev, ptic in sesalcev. V okviru projekta Za Kras poteka obnova dveh kalov na območju Regijskega parka Škocjanske jame.

MONITORING SREDNJEGA DETLA V DOBRAVI

Dobrava je eden zadnjih večjih ohranjenih sestojev nižinskega gozda hrasta doba in belega gabra ob reki Savi. Kot območje Natura 2000 je pomemben habitat srednjega detla v Sloveniji. Njihov ključni habitat so starejši hrastovi sestoji – debeljaki, katerih delež je okrog 60 odstotkov. Naravna obnova hrasta je zaradi upadanja podtalnice, pepelaste plesni in objedanja s strani divjadi problematična, zato je posledično dolgoročno ogrožena tudi populacija srednjega detla.

Srednji detel (fotografija: H. T. Oršanič)

V sodelovanju z Zavodom za gozdove, območno enoto Brežice in člani Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije na območju že od leta 2005 redno spremljamo njihovo stanje. Na štirih izbranih  transektih je bilo določenih 51 točk poslušanja, med sabo oddaljen okrog 300 metrov, na katerih v začetku  gnezdilnega ptice privabimo s predvajanjem njihovega oglašanja. Običajno zabeležimo 21 do 29 parov. Letos smo registrirali 26 zasedenih teritorijev. Podatek kaže, da ostaja lokalna populacija stabilna. Opazovani transketi pokrijejo dobro polovico hrastovih sestojev( ki sicer merijo 930 ha), populacija pa je ocenjena na okrog 50 parov srednjih detlov na celotnem območju.

MOČVIRSKA LOGARICA IN NJENA RASTIŠČA

Sredi aprila se zaključuje cvetenje močvirskega tulipana, imenovanega tudi močvirska logarica iz družine lilijevk. Nežna pomladanska rastlina ima zvonast cvetu obrnjenem navzdol in obarvan v značilnem škrlatno-rdečem vzorcu. Uspeva v logih v bližini potokov in rek, na vlažnih in močvirnih travnikih, ki so lahko krajši čas tudi poplavljeni. Žal se areal vrste v Sloveniji in Evropi zmanjšuje zaradi hidromelioracij in intenzivnega kmetijstva. Cvetlica je zato v evropskem merilu ogrožena, v Sloveniji je zavarovana celo od leta 1949, po rdečem seznamu pa ima status prizadete vrste. Pri nas je znana na treh večjih območjih: na Ljubljanskem barju, v severovzhodni Sloveniji, na Dolenjskem pa v Krakovskem gozdu. V poplavnem gozdu ob Krki poznamo več rastišč, nekatera so tudi na obdajajočih mokrotnih travnikih.

Močvirska logarica (fotografija: H. T. Oršanič)

Letošnjo pomlad smo preverili stanje manjših rastišč na travniških poplavnih ravnicah v zgornjem toku Krke pri Soteski in v spodnjem pri Cerkljah ter ob izlivu Temenice. Vsa so zaradi intenzivnega gnojenja in zgodnje košnje močno ogrožena. Zabeleženo je krčenje habitata, ki praviloma obsega vsega nekaj arov z vse manjšim številom zabeleženih cvetočih logaric. Okrnjena miniaturna travniška rastišča zahtevajo interventno reševanje. Zagotoviti je potrebno večjo stopnjo ekstenzivne rabe, torej zmanjšati gnojenje, kositi pa šele v drugi polovici julija. Rešitve bomo skušali najti v pogovoru z lastniki, da bi koristili subvencioniranje iz paketa kmetijsko okoljskih ukrepov.

TRAVNIŠKA MORSKA ČEBULICA

V drugi polovici meseca maja na Planinskem polju cveti travniška morska čebulica. To je do 30 cm visoka trajnica. Na vrhu stebla je grozdasto socvetje, sestavljeno iz 12-40 svetlomodrih cvetov. Listi so črtalasti. Raste na močvirnih travnikih, kjer so tla večji del leta vlažna, občasno tudi poplavljena, vendar redko v času cvetenja. V Sloveniji uspeva le na Planinskem polju, sicer pa je razširjena na poplavnih kraških poljih dinarskega gorstva od Slovenije do Albanije. Ogrožajo jo osuševanje, gnojenje, paša in zasipavanje.

Morska čebulica (fotografija: B. Fajdiga)

V spomladanskih mesecih smo v okviru projekta Kras.Re.Vita spremljali stanje zemljišč na Planinskem polju, na katerih uspeva travniška morska čebulica. Zlasti pozorni smo bili na zgoraj navedene aktivnosti, ki bi jo lahko ogrozile. Ugotovili smo, da se je stanje glede rabe popravilo na nekaterih zemljiščih, kjer smo neustrezne rabe beležili v preteklosti, na nekaterih pa je bilo stanje neustrezno zaradi gnojenja. Le-to povzroči pretirano razrast  drugih vrst rastlin, ki nežne rastline travniške morske čebulice sčasoma zamorijo. Na območjih, kjer raba ni bila ustrezna, smo se povezali z najemniki oz. lastniki in jih pozvali k zmanjšanju gnojenja, da bo v prihodnje ta redka rastlina naših travnikov uspevala še naprej.

RIS BORIS IN RIS KATALIN

V tem času so slovenski dinarski gozdovi postali bogatejši še za dva risja samca. Konec marca je bil na območju Snežnika spuščen ris Katalin, ki je prispel iz Romunije. V Loškem Potoku pa je v prilagoditveni obori risji samec Boris, ki se bo nekaj tednov prilagajal na novo okolje in konec maja izpuščen v naravo. Njegovo ime so izbrali učenci OŠ Sodražica in je pravzaprav zanimiva skovanka dveh besed “bor” in “ris”.

Zavod RS za varstvo narave je eden od projektnih partnerjev projekta LIFE Lynx, kjer smo:

– pripravili končni izbor lokacij, kjer bomo promovirali projektne aktivnosti in posamezne doseljene rise s pomočjo didaktično zasnovanih informacijskih tabel;

– izdali knjižico za razumevanje projektnih aktivnosti in biologije risa.

Dodajamo še zanimivost projektnega partnerja iz Italije (Progetto Lince Italia), ki je v času karantene organiziral spletni umetniški natečaj na temo risa. K sodelovanju so bili povabljeni otroci, upokojenci, amaterski in profesionalni slikarji. Na natečaj je prispelo več kot šestdeset umetnin iz desetih različnih držav. V projektu torej tudi skozi umetniško ustvarjanje približujemo naravo in karizmatičnega risa širši javnosti.

HROŠČI TAKO IN DRUGAČE

Projekt Vezi narave povezuje partnerje iz Slovenije in Hrvaške v programu Interreg SI-HR. Zavod RS za varstvo narave v projektu nudi strokovno podporo za naravovarstvene aktivnosti in izvaja nekatere aktivnosti povezane z izboljšanjem habitata varovanih vrst območij Natura 2000. V projektu nosimo ključno vlogo pri aktivnostih povezanih z izboljševanjem habitata za več vrst hroščev (hrastov kozliček, rogač in puščavnik). V dolini reke Sotle smo uredili petdeset gnezdišč za rogače (skupno 25 m3 hrastove hlodovine), posadili sto hrastovih dreves in se dogovorili z lastniki, da petindvajset odkupljenih zelo starih hrastov ne bodo posekali najmanj petnajst naslednjih let. Veliko smo in bomo komunicirali z lastniki, saj potreba teh hroščev po ohranjanju mrtve biomase ni najbolj običajna praksa. Latniki pa z njo lahko prispevajo k skupnemu cilju ohranjanju struktur, ki imajo sicer manjšo ekonomsko, a veliko ekološko vrednost.

SOKOL SELEC V OSPU

Sokol selec (fotografija: Tomaž Mihelič, DOPPS)

V začetku maja nas je razveselila novica o potrjenem gnezdenju sokola selca v Mišji peči v Ospu. Sokol selec je dokaj plaha vrsta, ki potrebuje v času gnezdenja mir. Prav zaradi tega je vrsta tradicionalno gnezdila v nekoliko bolj mirnem delu Osapske udornice. Letos pa se je par, verjetno zaradi bolj umirjenih razmer v plezališču zaradi karantene, odločil za gnezdenje v Mišji peči, ki velja za eno najbolj priljubljenih plezališč. Takoj po najdbi smo v sodelovanju z Društvom za opazovanje ptic Slovenije stopili v stik s plezalci. Dogovorili smo se za zaprtje petih plezalnih smeri v Mišji peči zato, da je v delu stene, kjer gnezdi sokol selec ohranja mir. Smeri bodo ostale zaprte do konca julija in so na terenu označene z obvestili.

Besedilo in fotografije: Zavod Republike Slovenije za varstvo narave

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s