Zanimivosti: neposreden prenos netopirskih koronavirusov na ljudi kljub obsežnim raziskavam ni bil zaznan

Netopirji, edini leteči sesalci na Zemlji, so le ena od izmed številnih živalskih skupin, pri katerih so raziskovalci zabeležili pojav koronavirusov. V Sloveniji živi več kot 30 vrst netopirjev, nekatere med njimi so izrazito vezane na gozdove. Med njimi pa ni južno azijskih, pri katerih so zabeležili sorodnike virusa SARS-COV-2, ki je povzročitelj bolezni COVID-19 in trenutne pandemije.

Netopirji nam kažejo, v kakšnem stanju je okolje in so pomemben člen zdravih ekosistemov. Imajo pomembno vlogo v naravi, saj so plenilci žuželk in drugih členonožcev in so učinkovita pomoč pri zatiranju škodljivcev. Vrtičkarji in kmetje pa vedo, da so njihovi iztrebki – gvano – zelo dobro gnojilo z visoko vsebnostjo dušika in fosforja.

Netopirji so že na tisoče let sposobni živeti z različnimi koronavirusi, vendar jih po dosedanjih raziskavah niso neposredno prenesli na ljudi. Do prenosa teh virusov je po domnevah raziskovalcev vedno prišlo z vmesnim gostiteljem (npr. preko cibetovk in kamel). Netopirji se prav tako stiku z ljudmi v največji meri izogibajo, zato je zelo malo možnosti neposrednega stika, v kolikor netopirjev namerno ne lovimo.

Fotografija: Širokouhi netopir (Barbastells barbastellus) – vrsta, ki je izrazito vezana na gozdove. Avtor: Primož Presetnik

V Sloveniji živi 30 vrst netopirjev, v Evropi pa več kot 40. Vse vrste so v Sloveniji zavarovane, med njimi je 10 vrst, ki so tudi del evropskega omrežja območij Natura 2000, kjer se posebna pozornost namenja ohranjanju njihovih habitatov. Življenjsko okolje nekaterih naših vrst netopirjev je pogosto povezano tudi z bivanjskim okoljem človeka – sobivanje je zato tu bolj izrazito.

Več informacij najdete na spletnem mestu natura2000.si.

Novica je bilo pripravljena 31. 3. 2020 na podlagi gradiva, ki je nastalo v okviru LIFE integriranega projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji. Projekt sofinancira Evropska unija v okviru programa LIFE in partnerji. Projekt vodi Ministrstvo za okolje in prostor, v njem pa sodeluje 14 partnerjev, med njimi tudi Zavod za gozdove Slovenije.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s